Ko se odločamo za nakup ali izposojo knjige, imamo v mislih nek motiv oz. željo, ki vpliva na to kakšno knjigo bomo izbrali na polici. Vsakdo izmed nas ima svoj kriterij kaj je dobra knjiga. Kadar govorimo o otroški knjigi, pa smo odrasli tisti, ki presodimo ali je knjiga primerna in dovolj kakovostna za mladega bralca in poslušalca. Kakovost slikanice presojamo po kakovosti besedila, kakovosti ilustracije in kakovosti razmerja med ilustracijo in besedilom.
Knjiga Strašni prepir je slikanica, napisana v razumljivem, preprostem jeziku, z bogato poučno vsebino. Ilustracije so jasne, realistične, razpoznavne, likovno prečiščene. Nazorno prikazujejo bistvo dogajanja in skupaj z besedilom tvorijo logično celoto. Vse to mlademu bralcu omogoča lažje poslušanje, branje in razumevanje prebranega.
Knjiga je nastala na podlagi večletnih izkušenj pri delu z otroki in je inkluzivno-pedagoško naravnana, kar pomeni, da spodbuja sprejemanje različnosti, drugačnosti, individualnosti obenem pa poudarja pomen sodelovanja in vključevanja. Vsebina zgodbe nam nudi veliko možnosti za pogovor o čustvih, vrednotah, reakcijah ljudi, drugačnosti, individualnosti, nudi pa tudi možnosti za odpiranje novih tem in navezovanje na izkušnje in lastno doživljanje.
Čustva in učenje izražanja čustev
Knjiga z naslovom Strašni prepir je izhodišče za socialno in čustveno učenje. Otrok skozi zgodbo spozna šest temeljnih čustev: veselje, jezo, žalost, gnus, strah in presenečenje. Skozi različne osebe spoznava občutke, ki jih doživlja ob določenem čustvu, in ravnaje oseb ob dogodkih, ki spodbudijo ta čustva. Ilustracije še dodatno podkrepijo čustveni naboj likov. Imena junakov odvrnejo od asociacij na znane osebe in otrok se tako lažje osredotoči zgolj na junaka v zgodbi. Osebe imajo imena barv, ki jih najpogosteje povezujemo z določenim čustvom.
Odrasli imamo zelo pomembno vlogo pri otrokovem čustvenem razvoju. Otroci lahko o tem, kaj občutijo, govorijo takrat, ko se počutijo varne in zaščitene. Vloga odraslega je, da otroka spodbuja in uči pristno izražati svoja čustva. Kadar smo jezni, to lahko tudi izrazimo, vendar na sprejemljiv način. Ko čutimo žalost, lahko jokamo; zato nismo šibki. Kadar nas je strah, o tem govorimo. Odrasli lahko kot model, ki ga otrok opazuje, daje konkretne napotke oziroma ga vodi pri soočanju in ravnanju s čustvi. Spodbujanje čustvenega razvoja otrok je, poleg čustvene kompetentnosti, pomembno tudi za njegov socialni razvoj. Ljudje smo socialna bitja in za neposredno interakcijo je pomembno zaznavanje, primerna uporaba in izražanje čustev. Uravnavanja lastnih čustev je povezano s socialnim učenjem, saj na tak način lažje rešujemo težave, sprejemamo odločitve in gradimo medsebojne odnose.
Rumena barva v zgodbi ponazarja veselje, rdeča jezo, modra žalost, zelena strah, vijolična gnus in oranžna presenečenje.
Barve in čustva junakov v zgodbi premagujejo stereotipnost. Tudi moški so žalostni in jokajo, ženske so lahko polne jeze, moški občutijo strah, vijolična je barva obeh spolov …
Socialno učenje
Vsaka izmed oseb se, na sebi poznan način, sooča s svojim čustvom, kar je izhodišče za pogovor z otrokom (kakšno ravnanje je primerno oz. neprimerno, možne drugačne ideje in rešitve, ocenjevanje problema idr.).
Osrednji dogodek, tj. prepir, je izhodišče za pogovor o strpnosti, konstruktivnem reševanju konflikta, pomenu vsakega posameznika, medsebojnem sodelovanju in pomoči, moči skupnosti … Isti prepir je lahko za nekoga strašna stvar, druga oseba se zanj ne zmeni, tretja se postavi v vlogo žrtve, četrta vidi, kot pomembnega, samo sebe itd., kar pomeni, da smo si ljudje različni in isto stvar dojemamo drugače kot nekdo drug. Ob tem se z otrokom lahko pogovorimo, da ljudje ob enem dogodku lahko različno reagiramo in da moramo spoštovati to različnost. Ni svet samo tak, kot ga vidimo mi.
Ob koncu zgodbe junaki spremenijo svoj pogled na pomembnost posameznika in čustva, ki jih doživljajo, postanejo drugačna. Nihče od nas ne doživlja le enega čustva. Čustva se ves čas spreminjajo in so pogojena s tem, kako mi doživljamo neko dogajanje. Napačnega ali stalnega čustva ni.
Naj bo zgodba Strašni prepir zgodba, ki bo mlademu človeku pomagala spoznati, predelati in sprejemati različne občutke, spoznati, da smo ljudje različni, hkrati pa ga bo opolnomočila in mu dala vedeti, da je sposoben in ni edini z različnimi čustvenimi izzivi, predvsem pa, da na svetu ni sam.
Avtorica knjige Jasna Hostnik, mag. prof. inkl. ped.
